Jesenski dnevi so idealni za zadnje vzdrževanje vaše tratne površine pred zimo.

Kaj vse je potrebno na vaši trati postoriti pred zimo?

Dnevi so kratki, noči dolge, postaja hladno, jesen se preveša v zimo, vaš travnik se pripravlja na zimsko spanje. Vendar to ne pomeni, da lahko zaključite z vzdrževanjem trave!

Prezračevanje trate pred zimo

V jesenski intenzivni rastni periodi trato prezračite. Globinsko aerificirajte s polnimi nastavki (vertidrain = vbod s polnim nastavkom do 30 cm v globino, odmik nastavka nazaj in poteg iz aerificirne luknje), lahko s praznimi nastavki z izmetom zemlje (do 10 cm v globino, aerificirne čepe odstranite ali pobranajte), redčite, vertikutirajte, peskajte … Vsa ta dela predstavljajo velik šok za travo, vendar si bo le-ta takrat, ko je rast najbolj intenzivna, v nekaj tednih opomogla. Teh del ne opravljajte v poletnem času!

Košenje pred zimo

Kosite, dokler je trava aktivna in raste. Ko pa zaradi nižjih temperatur preneha z rastjo, košnja trave nima več pravega smisla. Nekateri zagovarjajo dvig višine košnje pred zimo. Če bi se tega pravila držali, bo previsoka trava polegla po tleh, se prekrila, gnila, zagotovo bo manj odporna proti boleznim, zaprla bo pot vlagi, hranilom in zraku do korenin, tvorila se bo neželjena polst …  Predlagamo, da pri zadnji košnji pokosite malo nižje kot kosite sicer, seveda pa trave ne smete pobriti praktično do zemlje. Šok bi bil v tem primeru premočan in ker bi to storili tik pred zimo, obnove trave ne bi bilo. Ne kosite več po prvi zmrzali, ne sprehajajte se po zamrznjeni travi (travna bilka se odlomi, rastlino še bolj izpostavimo boleznim …)

Gnojenje pred zimo

Gnojenje pred zimo je bolj pomembno kot spomladansko in poletno gnojenje. Nahraniti morate koreninski sestav in ojačati celice, da rastlina lažje preživi zimski stres, saj vas bo le tako lahko nagradila z bujnim startom spomladi. Ko pognojimo, ostane dušik aktiven, ne na samem listu rastline, temveč v koreninskem sestavu. Logično, saj je v predzimskem času temperatura v zemlji bistveno višja kot na površini, kar privede do povišane tvorbe klorofila in fotosinteze, tvorbe sladkorja, ki je rastlini na voljo za lažje preživetje zime in intenziven pomladanski start. Sladkor rastline tudi ščiti pred zmrzaljo; ta je pri takih rastlinah, prav zaradi vsebnosti sladkorja, manj pogosta in intenzivna. Koreninski sestav je aktiven, se razvija, raste v globino, spomladi trava bolj intenzivno raste ter hitreje in bolj ozeleni. Vendar travi dušika ne bo manjkalo; ne smemo ga dodajati, potrebuje pa fosfor in predvsem kalij za odpornost v zimskem obdobju (nizke temperature, zmrzal …). V naši spletni trgovini najdete primerna gnojila za jesen.

Namakanje pred zimo

Kar precej je tistih ljubiteljev lepih zelenih trat, ki svoj namakalni sistem izpraznijo, še preden prične zmrzal. Tudi sicer prenehamo z namakanjem že precej časa pred pravo zimo, ker imamo občutek, da je vlage v zemlji dovolj. Mogoče res, po intenzivnem in dolgotrajnem padanju dežja, če pa temu ni tako, nas rosa, ki po dolgih nočeh bogato prekrije travo, zavede. Na površini je vlažno, mokro, v zemlji, okoli koreninskega sestava, pa relativno suho. Predstavljajte si, da zemlja zamrzne, korenine pa ostanejo v suhem okolju, brez vode in to čez celo zimo. V sestavi zemlje je okoli 50% zraka, torej dovolj prostora za vodo, namočite, od 10-20 l/m2 in preverite, do katere globine je prodrla vlaga. Če želite, da bo trava zdrava, razvijajte koreninski sestav. Globlje kot bodo korenine, bolj bo lepa in zdrava trava! Torej namočite še nižje kot sežejo korenine. Te bodo prepoznale signal in se vraščale v globino.

Ali ste izpihali vodo iz napeljav namakalnega sistema?

Mnogi izmed vas imate na prostem korita, vodovodno napeljavo, nekateri namakalne sisteme. Prihaja čas zmrzali in ko ta traja dlje časa, začne zmrzovati tudi zemlja, v kateri so vaše cevi, elektromagnetni ventili, namakalniki … Izpustite vodo iz vodovodnih sistemov, ki so položeni tik pod površjem ali celo gledajo iz zemlje. Če imate avtomatizirani namakalni sistem, pa morate vodo iz sistema izpihati s kompresorjem na stisnjen zrak. Le na ta način se boste izognili nastali škodi in stroškom za popravilo. Če tega dela ne znate opraviti sami, nas pokličite na (04) 5 805 810 in vaš namakalni sistem bomo prišli izprazniti mi.

Snežno sejanje, sejanje oz. dosejevanje travnega semena pred prvim snegom

Če je trata slabo poraščena ali obstajajo celo goli neporasli deli, potem dosejte s travnim semenom za dosejevanje in obnovo, ki ga najdete v naši spletni trgovini. Efekt v jeseni bo bistveno večji, saj je spomladi lahko že vroče, sonce pripeka, posuši korenine in koreninice, plevel se bohoti …  Pred tem trato ozračite (aerifikacija, globinska aerifikacija, vertikutiranje, odstranjevanje polsti), vendar še za časa rasti. Rastlina vam bo hvaležna, več bo prostora za koreninice, zrak, hranila, vodo, razvoj mikro organizmov … Sejanje pred prvim snegom ali celo po samem snegu pa je ti. “sejanje z zimskim spanjem”, “zimsko sejanje” ali “snežno sejanje”. Travno seme pri 0°C ali pri temeperaturah pod lediščem ne more kaliti in preide v zimsko spanje; enostavno se vtre v zemljo oz. v sneg, s taljenjem le-tega pa ga delno ali v celoti prekrije mokra zemlja, blato …  Vzklilo bo spomladi, seveda pa kaljivost ne bo taka kot je sicer v optimalnih razmerah za sejanje, tako glede hitrosti kaljenja kot tudi kalitvene količine. Tudi spomladi lahko pričakujemo ekstremne vremenske pogoje, zelo nizke temperature, spomladanske zmrzali in spomladanski sneg, kar lahko semenu ali novo zraslim nežnim travnim bilkam dodatno škodi. Idealno bi bilo, da čez seme oz. nezamrznjeno zemljo z vdelanim semenom zapade veliko snega, da seme leži v relativno prijaznem okolju, globoko pod snegom, po taljenju in dvigu temperatur pa ga še dodatno prekrije blato. Torej pri zimskem sejanju obstaja kar nekaj tveganj, tako da za sejanje velikih površin vseeno priporočamo zgodnje jesensko in tudi spomladansko sejanje.

Zadnje opravilo pred prvim snegom ali zmrzaljo

Ko ste praktično postorili že vse potrebno, da bi vaš travnik kar najbolje preživel zimo, naj vas spomnimo: pred zadnjo košnjo pregrabite in skrbno poberite odpadlo listje, iglice, vejice, odmrlo travo … in pokosite s pobiranjem odkosa. Vse kar bi ostalo na travi, bi gnilo in tvorilo idealno okolje za širjenje bolezni in tvorbo polsti, ki bi onemogočila zraku, vodi in hranilom dostop do koreninskega sestava. Ne kosite pa tik preden nastopi prava zima, temveč že prej, da si trava po košnji še lahko opomore, saj pri nizkih temperaturah preide v zimsko spanje in rasti ne bo več! Torej vas, preden vremenoslovci napovejo sneg, čaka še skrben pregled in odstranitev vsega, kar na vašo trato ne sodi (od različnih predmetov do listja, iglic, vejic, odmrle trave …).

Dodaj odgovor

×