Pleveli

Vsi si želimo lepo in zdravo trato, a kaj ko se na njej kmalu pojavijo trdoživi škodljivi pleveli, ki jih k nam ponavadi zanese veter. Plevele delimo na trajne, s katerimi imamo opravka daljše obdobje in enoletne oz. na ozkolistne in širokolistne plevele. Pleveli se raznašajo sami, se hitro regenerirajo in kažejo na to, da naši trati nekaj manjka, da smo jo zanemarili.

Največ kar lahko storimo proti njim je gosta in zdrava travna ruša, zagotavljanje optimalnih rastnih pogojev za travo.

Plevele lahko odstranimo ročno, nekatere lažje, nekatere težje, drugih sploh ne moremo. Odstraniti moramo celotno rastlino, s koreninicami vred, najbolje po dežju, ko je zemlja namočena in zrahljana! Odstranimo jih lahko tudi s herbicidi, kar pa je tisto zadnje po čemer bomo posegli, zaradi varstva narave namreč. V tem primeru je potrebno izbrati pravi čas, tj. ko so pleveli, predvsem širokolistni, na vrhuncu svoje rasti, kar je ponavadi v intenzivnem obdobju rasti trave, in pravi herbicid. Herbicidi so selektivni in ne uničijo trave. Herbicid uporabite le tam, kjer so pleveli in ne kar po celotni površini. Škropivo pripravljajte sproti in škropite v suhem vremenu brez vetra. Še najbolje bo, če to delo prepustite strokovnjaku.

Bela detelja (Trifolium repens)

Bela detelja je večletni plevel, vendar samo za tiste, ki imajo trato za okras, sicer pa je dobro hranilo za pašne živali. Ustreza ji vlažno okolje, rodovitna zemlja, slabo uspeva v vročini, ob suši in v obmorskih predelih. Rastlina ima cvet in liste, ki jih sestavljajo po trije listi. Cvet je bele, včasih malo vijolične barve. Zaseje se sama, če lahko dozori. Raznaša se z vetrom, vodo, prenašajo pa jo tudi živali. Zapolni prazne dele brez trave oz. tiste kjer je trava slabo porasla. Izgine lahko že z intenzivnim gnojenjem z gnojili z visoko vsebnostjo dušika, košnjo … .

Rastlino lahko tudi izpulite (po dežju, z nožem, izvijačem ali posebnim orodjem). Orodje zapičite v globino pri rastlini, zrahljajte zemljo, z drugo roko zgrabite zgornji del rastline. Narahlo povlecite in izpulite. Če se korenine še držijo dodatno rahljajte zemljo okoli rastline, dokler je zlahka ne potegnete iz zemlje.

Rdeča detelja (Trifolium pratense)

Rdeča detelja z rdeče vijoličnimi cvetovi in triperesnimi listi je večletni plevel, vendar samo za tiste, ki imajo trato za okras, sicer pa je dobro hranilo za pašne živali, uporabljajo pa jo tudi v medicini, proti raku, pljučnim boleznim, kožnim boleznim … čisti kri in deluje kot diuretik, pospešuje delovanje krvnega obtoka, čisti jetra …

Ustreza ji vlažno okolje, rodovitna zemlja, slabo uspeva v vročini, ob suši in v obmorskih predelih. Rastlina ima cvet in liste, ki jih sestavljajo po trije listi. Cvet je bele, včasih malo vijolične barve. Zaseje se sama, če lahko dozori. Raznaša se z vetrom, vodo, prenašajo pa jo tudi živali. Zapolni prazne dele brez trave oz. tiste kjer je trava slabo porasla. Izgine lahko že z intenzivnim gnojenjem z gnojili z visoko vsebnostjo dušika, košnjo …

Rastlino lahko na trati izpulite (po dežju, z nožem, izvijačem ali posebnim orodjem). Orodje zapičite v globino pri rastlini, zrahljajte zemljo, z drugo roko zgrabite zgornji del rastline. Narahlo povlecite in izpulite. Če se korenine še držijo dodatno rahljajte zemljo okoli rastline, dokler je zlahka ne potegnete iz zemlje.

Rumena detelja, Hmeljna metejka (Medicago lupulina)

Lahko je enoletna, dvoletna ali večletna in ne spada med detelje, čeprav jim je podobna.

Zelo rada se druži z belo deteljo, ima rumene cvetove, njeni listi pa so sestavljeni iz treh listov. Je pokazatelj zbitosti zemlje in pomanjkanja dušika v zemlji. Cveti od pozne pomladi do zgodnje jeseni, do novembra. Je odporna na sušo, godijo ji sončne lege. Se zelo hitro razraste, zato jo je potrebno odstraniti. Rastlina se lahko seje za hrano pašni živini.

Odstranimo jo že z rahljanjem zemlje ali jo populimo.

Enoletna latovka (Poa annua)

Enoletna latovka je travniški ozkolistni plevel, ki ga je relativno težko iztrebiti. Semena hitro kalijo in plevel se razraste v velike kolonije. S kosilnico ga je težko pokositi, ker je zelo nizke rasti. Del, ki je poraščen z enoletno latovko, je ponavadi svetlejše barve, viden na daleč in zaradi tankih, kratkih, mehkih listov in plitvih korenin bistveno manj stabilen in odporen na gaženje.

Pojavi se pozno pomladi oz. poleti. Mraz in predvsem vročina enoletno latovko začasno uničita, tako, da se vidi neporaščena zemlja. Žal pa je latovka zelo trdovratna, saj vsako sezono tvori na stotine semen, ki potem vzkalijo ali pa se v zemlji pritajijo tudi za več let, in planejo na dan, ko si to najmanj želimo.

Rastlina semeni pozno jeseni ali zgodaj spomladi, za to se je proti temu trdovratnemu plevelu potrebno boriti prav tem obdobju oz. malo preden prične tvoriti semena, torej zgodaj spomladi in zgodaj jeseni. Najbolj efektivna je uporaba herbicidov, vendar to prepustite strokovnjakom.

Ker ljubi senčna in vlažna področja, se je znebimo tudi z namakanjem, ki pa mora biti redko in intenzivno, v globino, da trava s svojimi koreninami sega čim globlje, tako globoko, da koreninski sestav latovke tja ne doseže. Pomaga tudi malo višja košnja, ker je kratke rasti in ji druga trava jemlje svetlobo, zrak, vodo, hranila … Pomaga tudi luknjanje (aerificiranje), globinsko aerificiranje, redčenje (vertikutiranje), peskanje in dosejevanje. Več kot bo plemenite, prave trave, manj bo možnosti za naselitev enoletne latovke in tudi drugih ozkolistnih ali širokolistnih plevelov.

Kostreba (Echinochloa crus-galli)

Je eden najbolj trdovratnih enoletnih travnih plevelov, ki lahko zraste tudi do 1 m … ponavadi je velik do 20 cm. Cveti od poletja do septembra, semena dozorijo od avgusta do oktobra. Prenašajo se z vetrom. Dobro uspeva v vseh zemljah, najbolj ji ustreza bolj peščena, dobro drenirana, vendar vlažna zemlja. Senčne lege ji ne ustrezajo, tudi obmorske ne.

Korenini globoko, v globino in širino lahko tudi preko 1 m. Najbolje je, če rastlino izpulite (po dežju, z nožem, izvijačem ali posebnim orodjem). Orodje zapičite v globino pri rastlini, zrahljajte zemljo, z drugo roko zgrabite zgornji del rastline. Narahlo povlecite in izpulite. Če se korenine še držijo, zemljo dodatno zrahljajte, dokler rastline zlahka ne potegnete iz zemlje.

Ko se pričnejo temperature nižati, rastlina začne propadati.

Kostrebe se boste v letu ali dveh znebili tudi z redno košnjo – kositi morate tako pogosto, da rastlina ne semeni. Vsaka ustvari od 2.000 do 40.000 semen na sezono!

Krvava srakonja (Digitaria sanguinalis)

Je zelo razširjen, dobro viden, razvejan enoletni travni plevel, rumeno zelene barve, z belo črto po listu, porasel s finimi laski. Ljubiteljem lepih trat povzroča največje probleme. Širi se semeni, pomladi in poleti, ena rastlina je v eni sezoni zmožna razviti od 150 do 700 poganjkov in do 150.000 semen! Je zelo prilagodljiva na višino košnje. Kali pri visokih temperaturah, ko se zemlja ogreje in je ogreta vsaj 7 dni, dobro uspeva ob vročini in v sušnih pogojih. Raste do sredine ali konca poletja, ko se dan skrajša in noči podaljšajo se rast ustavi, uniči pa jo mraz in zmrzal.

Najboljša preventiva je dobra, stalna vzdrževalna praksa, od namakanja (redko, z veliko vode) do gnojenja … . Zelo pomembno je, da sejete v jeseni, saj bodo takrat težave s krvavo srakonjo manjše oz. jih ne bo. Kosite nekoliko višje, od 5 do 8 cm, saj boste z višjo travo senčili zemljo, ki bo bolj hladna, taka, da semena tega plevela ne bodo tako intenzivno kalila. Morda izpustite poletno gnojenje, saj bo od njega največ koristi imela prav krvava srakonja.

Ne pozabite na puljenje. Najbolje je če rastlino izpulite (po dežju, z nožem, izvijačem ali posebnim orodjem). Orodje zapičite v globino pri rastlini, zrahljajte zemljo, z drugo roko zgrabite zgornji del rastline. Narahlo povlecite in izpulite. Če se korenine še držijo rahljajte zemljo okoli rastline še naprej, dokler je zlahka ne potegnete iz zemlje.

Sivozeleni muhvič (Setaria glauca) in zeleni muhvič (Setaria viridis)

Ta enoletni travni plevel se pojavi povsod, v vsakršni zemlji in se lahko razvije in cveti že pomladi, med prvimi travnimi plevelnimi vrstami. Seme lahko ostane v tleh tudi do 40 let! Cveti v glavnem poleti in v zgodnjem jesenskem času in se prenaša z vetrom. Slabše raste v senci in dobro prenaša sušo.

Najbolje je, če rastlino izpulite (po dežju, z nožem, izvijačem ali posebnim orodjem). Orodje zapičite v globino pri rastlini, zrahljajte zemljo, z drugo roko zgrabite zgornji del rastline. Narahlo povlecite in izpulite. Če se korenine še držijo, rahljajte zemljo okoli rastline še naprej, dokler je zlahka ne potegnete iz zemlje.

Tega plevela se boste v letu ali dveh znebili tudi z redno košnjo – kositi morate tako pogosto, da rastlina ne semeni.

Regrat (Taraxacum officinale)

Regrat je eden najbolj pogostih plevelov v travi in ga ni enostavno iztrebiti. Za svoj obstoj izkorišča veter, semena potujejo kilometre in se širijo z vetrom. Korenini zelo globoko in jemlje vodo in hrano sosednim rastlinam. Težko ga je izpuliti (po dežju, z nožem, izvijačem ali posebnim orodjem). Orodje zapičite v globino pri rastlini, zrahljajte zemljo, z drugo roko zgrabite zgornji del rastline. Narahlo povlecite in ga izpulite. Če se korenine še držijo dodatno rahljajte zemljo okoli rastline, dokler je zlahka ne potegnete iz zemlje. Vsak preostanek korenine v zemlji tvori novo rastlino, zato morate puljenje večkrat ponoviti, predvsem v spomladanskem času.

Širokolistni trpotec (Plantago major)

Širokolistni trpotec je trajen širokolistni plevel, ki ga najdemo na tratah, ki so slabo prehranjene (gnojene). Lahko zraste do 10 cm, ne mara sence, zlahka pa prenaša zmrzal, obmorsko okolje. Cveti od maja do septembra, seme pa dozori v času od julija do oktobra. Prenaša se z vetrom, ustreza mu suho okolje in vlažna zemlja. Najbolje je če rastlino izpulite (po dežju, z nožem, izvijačem ali posebnim orodjem). Orodje zapičite v globino pri rastlini,  rahljajte zemljo, z drugo roko zgrabite zgornji del rastline. Narahlo povlecite in izpulite. Če se korenine še držijo dodatno rahljajte zemljo okoli rastline, dokler je zlahka ne potegnete iz zemlje.

Slak (Convolvulus arvensis)

Slak je eden najbolj pogostih in nadležnih trajnih plevelov na naši trati in otežkoča rast travne ruše. Zraste lahko do 2 m dolžine, cveti (cvetovi se ponoči in ob dežju zaprejo) od junija do septembra, semena pa kalijo od avgusta do oktobra. Ustrezajo mu sončne ali delno senčne lege, lahke peščene zemlje, suhe ali vlažne, ki jim primanjkuje hranil. Korenini zelo globoko, ima bogat, razvejan koreninski sestav in zelo težko ga je odstraniti samo s puljenjem, saj vsak preostanek korenine zadošča za ponoven razvoj rastline. Dobra novica je, da se ga znebimo že z redno košnjo in z gosto travno rušo. In skoraj vedno, prav na koncu, nam preostane uporaba herbicidov, kar pa je, kot stalno poudarjamo, opravilo za strokovnjake. Herbicide uporabimo le takrat, ko nobena druga naravi prijazna metoda za odstranjevanje tega plevela ne pomaga več.

Bambus

Bambus je olesenela trava oz. eden najbolj trdoživih travnih plevelov nasploh, ki se hitro širi (ob tej priložnosti ne bomo govorili o bambusu kot koristni rastlini!). Olesenelo steblo zraste, v optimalnih okoliščinah, do 8 cm debeline, v višino tudi 8 ali več m, korenine pa zrastejo tudi do 1 m v globino. Je zimzelena rastlina, z listi širokimi do 2 cm in dolgimi do 15 cm. Rad ima toploto in sonce, občutljiv pa je v mrazu in zimskih pogojih in ne preživi daljših ekstremno nizkih temperatur. Je rastlina, ki se jo težko znebimo, tudi s herbicidi (foliarno). Uničimo ga predvsem tako, da ga stalno režemo, kosimo tik nad zemljo, pustimo, da spet požene, spet odrežemo in to ponavljamo dokler rastlina ne premine, kar lahko včasih traja tudi nekaj let. Po tretjem ali četrtem rezanju obstaja velika možnost, da smo uspeli. Pazite, da vam zopet ne zraste v višino nad 50 cm, saj bo s tem spet dobil veter v svoja jadra. Z rezanjem zgornjega dela bambusa smo onemogočili stik rastline s soncem, ki je generator njegovega razvoja. Še bolj bomo uspešni z mulčanjem. Po mulčanju, postopek bo potrebno nekajkrat ponoviti, mulčano površino lahko prelijemo z visoko koncentriranim belim kisom. Če smo bolj dolgega potrpljenja prekrijmo površino (po mulčanju in kisanju) s tepihom, ki ga moramo obtežiti (lahko tudi z zemljo); odstranimo ga čez kakšno leto ali pa ga, bolj enostavno, prekrijemo z zemljo na kateri bo rasla naša nova travna preproga (pomislite na odvodnjavanje). Za polivanje s kisom Izberimo vroč dan in obdobje brez dežja. Visoka kislost kisa bo znižala pH zemlje, škodila bambusu, s tem pa bomo uničili tudi druge rastline in škodljivce. Paziti moramo, da se s kisom ne polijemo in da nam ne pride v oči! Po mesecu dni ali več, dvignite pH nazaj na 6 do 6,5 (optimalen pH za rast trave), s pepelom ali apnom, in življenje v zemlji se bo spet normaliziralo.

Marjetice (Bellis perennis)

Navadna marjetica je trajnica in pri nas zelo pogosta rastlina, ki najbolje cveti pomladi, do jeseni, včasih tudi pozimi, če je zima mila, seveda. Belo rumeni cvetovi so ob sončnem vremenu odprti, sicer se zaprejo, bolj ji ustreza senca, poletna vročina pa jo včasih tudi požge. Hitro se razraste in s svojimi listi popolnoma prekrije dele trate, tako, da pod njo trava enostavno premine. Prilagodi se tudi na nizko košnjo in se normalno razvija naprej.

Vsebuje mnoge zdravilne snovi, je lepa in dekorativna v svojem okolju, na žalost pa je na naši trati nezaželena in jo imamo za plevel.

Najboljša preventiva proti njenemu bohotenju je dobro razraščena, gosta, močna in zdrava travna ruša, ki ne bo dala prostora za razrast plevela. Marjetice pulimo s korenino, če pa ne bomo uspešni ali nimamo volje potem pokličimo na pomoč strokovnjaka, ki jih bo zatrl s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Trobentica (Primula vulgaris)

Navadna trobentica je najbolj poznana po bledo rumenih cvetovih, na spodnji strani dlakavih listih. Je ena prvih znanilk pomladi, cveti od marca do maja. Rada ima senčne lege, rodovitno in vlažno zemljo.

Je zelo zdravilna in vsestransko uporabna, od cveta, ki raste iz korenine do same korenine … vendar na žalost nezaželena na negovani trati.

Je eden najmanj problematičnih, neagresivnih in lepih »okraskov« naše trate zato jo nežno izpulite in presadite v okrasno gredico.