Z gnojili, s hrano za rastline, pomagamo travni ruši do lepe, hitre in zdrave rasti.

V zemlji so povečini vsi potrebni elementi za rast in rodovitnost, nanesti, dodati je potrebno le manjkajoče, vsekakor pa najbolj pomembne, dušik, fosfor, kalij…, ki spadajo med makrohranila. V sledovih se dodajajo še mikrohranila kot so železo… .

Sestava gnojila, ki ga bomo uporabili,  je odvisna od klimatskih pogojev, travnih sort, sezone, zemlje… .

Če želimo res lepo in gosto travno rušo potem nas čaka gnojenje od 4-5 krat na sezono, najmanj kar moramo storiti za zdravo travo pa je gnojenje vsaj 2 krat na sezono. Najbolje bo če izdelamo enostaven gnojilni načrt s pomočjo katerega bomo lažje dosegali in ohranjali dobro preskrbljenost zemljine s hranili.

Bodite pozorni na časovno trajanje delovanja gnojila. Počakajte, da gnojilo oddela svoje in dognojite šele ko ste sigurni, da je rastlina že porabila gnojilo, sicer boste travno rušo pregnojili, gnojili preveč, kar lahko povzroči ožige in druge težave.

Ne gnojite ob suši, saj večina gnojil za razkroj in delovanje potrebuje precej vlage takoj po nanosu!

Pred gnojenjem se prepričajte, da v vaši travni ruši ni polsti, ki preprečuje vnos gnojil. Gnojilo potem ostane na površju, ne doseže koreninskega sestava in lahko povzroči ožig  in bolezni.

Prvi korak pred gnojenjem pa mora biti analiza zemlje, da sploh vemo, kakšna je njena sestava, optimalen pH, ki omogoča rastlini dostop do hranil… . pH mora biti uravnotežen (5,5 do 6,0), zemlja ne sme biti ne prekisla in ne preveč bazična, dodati pa je potrebno tisto kar zemlji manjka. Največkrat je problem kislost zemlje, kar lahko popravimo z apnenjem (bazičnost popravimo z žveplom) in drugimi sredstvi, vendar s tem uničimo tudi del potrebnih in koristnih mikroorganizmov v zemlji!  Če pH ne boste uravnovešen bo vaš trud zaman, hranila se ne bodo mogla sprostiti, ne bodo dostopna rastlini, nejenemu koreninskemu sestavu. Gnojilo se raztopi in je na razpolago rastlini v vlažnem okolju in ob uravnoteženem pH, enako velja za bakterije, ki žive v zemlji in zemljo bogatijo.

Drugi najbolj pomemben korak je branje in vsaj delno razumevanje podatkov, ki so ponavadi napisani na vreči z gnojilom. Teh navodil se je potrebno držati! Gnojilo je potrebno dozirati enakomerno, toliko in takrat ko je primerno in potrebno (priporočljiva količina je okoli 35g/m²).

Gnojilo sestavljajo tri glavne sestavine, kemikalije N-P-K, dušik (N), fosfor (P) in kalij (K) ter polnilo. Napr. gnojilo 20-5-10 vsebuje 20% dušika, 5% fosforja, 10% kalija in 65% polnila.

  • Dušik spodbuja vse procese rasti, zeleno barvo, gostoto rasti, trdnost travne bilke… . Največ ga rastlina potrebuje na začetku rastne sezone, ko se po zimi otopli. Je glavna in najbolj pomembna sestavina, v preveliki dozi pa je nevarna, saj lahko travo »zažgemo«. Počasi topna gnojila so manj agresivna vendar potrebujejo za viden učinek več časa. Ne gnojite z dušikom, ko je vaša trava po zimi še vedno v dormantnem stanju in še ne zeleni, še ni pričela z rastjo, saj boste v tem primeru gnojili plevel in ne trave. Po dolgi zimi torej ne hitite, počakajte, da trava prične z rastjo. Vedno se ravnajte po naravi, danih pogojih in ne po ustaljenem urniku in datumu!
  • Fosfor je za rast in krepitev koreninskega sestava in odpornost na bolezni. Potrebujemo ga ob novih setvah in renovaciji stare travne ruše.
  • Kalij je za krepitev rastlinskih celic, za odpornost proti boleznim, pomanjkanju vode, ob intenzivni rabi, gaženju, za premostitev hladnega vremenskega obdobja, zime. Uporabimo ga za predzimsko gnojenje, nova sejanja, in tudi obnovo starih travnih površin.

Uporaba gnojil naj bo uravnotežena, v skladu s potrebami rastline. Prevelika doza gnojila je nevarna za popoln ožig trave in izpiranje v podtalje! Včasih pustite odkos na travi saj vsebuje precej dušika, dobra alternativa ali bolj dodatek pa so tudi organska gnojila, ki so bolj ekološka od kemičnih. Če boste odkos na travi puščali dlje časa, če travnih odrezkov ne boste odstranjevali, se bo intenzivno tvorila polst, ki jo bo potem potrebno večkrat odstranjevati!

V naših podnebnih razmerah zadošča gnojenje pomladi, pred poletjem in pred zimo. Pomladi gnojimo z gnojilom z visoko vsebnostjo dušika, ki bo našo trato ozelenil in pospešil rast travnih listov. Pred poletjem in pred zimo pa uporabite gnojila z manj dušika in večjo vsebnostjo forsforja, ki bo pospešil razvoj koreninskega sestava ter kalija, ki bo rastline pripravil na stres vročine in mraza in deloval kot ščit proti boleznim.

Obstaja več vrst dušičnih gnojil, Amonijev nitrat, Kalcijev nitrat, Kalcij amonijev nitrat, Urea amonijev nitrat, , amonijev sulfat… vendar si ne belimo glave s temi sestavami, prepustimo to strokovnjakom. Nemara pa nam bo koristilo če bomo vedeli, da gnojila razdelimo na 4 osnovne kategorije: granularna suha, tekoča, sintetična in organska.

Granularna gnojila so najbolj popularna in enostavna za uporabo, dolgo trajajo… ponavadi so pakirana v vrečah po 15, 20 ali 25 kg.

Lahko so počasi topna (ovojnica) in delujejo od 2-6 ali več mesecev. Delovanje pospeši vlaga in mikroorganizmi. Prednost the gnojil je enostavna uporaba, ni ožigov (razen če ga po nesreči stresemo – vedno polnite trosilec izven travne površine!), dolgotrajno delovanje in s tem manj dela z gnojenjem, počasno pronicanje v podtalje. Najbolje se sproščajo ob toplem vremenu in vlagi.

Hitro topna granularna gnojila hitro dostavijo sestavine rastlini, ki takoj reagira. Trajajo krajše obdobje, obstaja nevarnost ožiga, sploh če ga ne potrosimo enakomerno hitro pa reagirajo tudi ob hladnem vremenu, potrebujejo več vlage, izpirajo se v podtalje… .

Tekoča gnojila dodajamo z namakanjem (zelo enostavno pri malih namakalnih sistemih!), koncentrat gnojila doziramo z dozatorjem, kar pa ni tako zelo enostavno oz. za to potrebujemo tehnologijo … . Imajo pa nekaj prednosti kot so: enostavno jih nanesemo skupaj z vodo, takoj so dostopna koreninam, manjša je možnost ožiga. Nekateri dodajo še herbicide in hkrati uničujejo plevel… vendar je to že delo za strokovnjake na tem področju.

Sintetična gnojila so kemikalije, ki hitro učinkujejo, vendar ne po naravni poti. So enostavna za uporabo, vendar delujejo relativno kratko obdobje in jih je potrebno uporabiti večkrat, obstaja možnost ožiga, onesnaženja podtalnice… .

Organska gnojila so naravna, iz organizmov in njihovih odpadkov. Delujejo naravno, vendar počasi, neenakomerno, nanos terja natančno delo. Z njimi lahko menjamo sestavo zemljine, tudi njeno teksturo, vnesemo žiljenje v zemljo… . Najbolje se sproščajo ob vročini in vlagi, včasih so tudi neprijetnega vonja.

Če se gnojenja ne bomo lotili sami poiščimo pomoč strokovnjakov.

Pred vsako izdelavo programa gnojenja je torej potrebno opraviti fizično in kemično analizo tal, da bi ugotovili strukturo in elemente v zemljini. 

Analizo opravimo vsako leto, saj je biološko kemijska sestava zemljine odvisna predvsem od izpiranja, to pa je odvisno od vremenskih vplivov, predvsem od količine padavin. Zelo pomembno je, da se opravi meritev vsebnosti N, P, K in soli. Preveriti je potrebno tudi pH – bazičnost oz. kislost zemljine, ki mora biti od 5,5 – 6,0. Če je vrednost pH pod 5, je zemlja kisla, prihaja do nezaraslosti in zapleveljenosti, mahu… in dodati je potrebno kalcij oz. druga sredstva.

Zaradi nevarnosti ožiga priporočamo uporabo počasi topnih gnojil, ki se skorajda ne izpirajo v podtalje in organskih gnojil, ki so tudi trajnostno sprejemljiva. Poleg gnojenja z dušikom je potrebno gnojiti tudi s kalijem, fosforjem, magnezijem …

Gnojimo po potrebi, sicer pa najmanj 3 x na leto – spomladi (v marcu ali aprilu), poleti in v jeseni (pred zimo). Mineralna gnojila, sestavljena iz enega ali več elementov, je potrebno pravilno in enakomerno dozirati in imajo takojšen vpliv. Počasi topna gnojila delujejo počasi. Organska gnojila (npr. živalski odpadki, kompost …) je relativno težko enakomerno dozirati, so pa pomembna tudi zaradi spremembe strukture tal, delovanja mikroorganizmov in tvorbe humusa.

Količine gnojil so odvisne od sestave tal – potrebno je uporabiti od 20-40 g/m². Gnojiti pa je potrebno, še preden pride do simptomov pomanjkanja. Pomanjkanje dušika se kaže v svetlejši barvi trave, pomanjkanje kalija pa v rahli rdečkasti obarvanosti listov rastlin, ki se širi od spodaj navzgor po listu.

Pri intenzivni rasti je potrebno dodatno gnojenje z mineralnimi gnojili.

Količina vnosa dušika je odvisna od kakovosti trave in znaša ca. 15-30 g/m²/leto. Letna količina dušika je odvisna tudi od zunanjih faktorjev (npr. od zraka), od koder trava pridobi 4-5 g/m²/leto. Vnos fosforja in kalija je odvisen od potreb. Pri košnji, kjer ne pobiramo odkosa, se npr. potreben vnos dušika zmanjša za 20 – 30 %, vendar obstaja nevarnost tvorbe polsti.

Zelo pomebno je gnojenje pred oz. v času največje rasti (spomladi in jeseni). Zelo pomembno je, da pred gnojenjem pokosimo, ne gnojimo ob pripeki ali v vetrovnem vremenu. Optimalno je, če gnojimo pred dežjem (ali pa namočimo z namakanjem). Po gnojenju pa mora pasti vsaj 5 – 10 l/m² deževnice oz. vode iz namakalnega sistema.

Uporaba ostalih agrokemičnih sredstev

Ta sredstva uporabljamo preventivno in kurativno, v primeru bolezni travne ruše. Posebej moramo biti previdni in ekološko osveščeni pri uporabi pesticidov, insekticidov, fungicidov, herbicidov… .

Travna ruša je živ organizem, kjer tudi škodljivci ne mirujejo (npr. junijski hrošč ali košeninar, ki se naselita v koreninskem sestavu in ga uničita). Trava prične rumeneti, slabo raste… .

Poseben problem predstavljajo tudi plesni. Prepoznavanje, diagnozo in ukrepe proti plesnim lahko določijo le strokovnjaki – tako se v primeru resnejših obolenj travne ruše vedno posvetujte z njimi.

Dodaj odgovor