Kositi pričnemo, ko je novo posejana trava visoka od 50 do 70 mm, potem postopoma spuščamo višino košnje do ca. 30 mm, nekajkrat pokosimo na to višino in nato spustimo (ali zvišamo) košnjo na višino, ki smo jo izbrali.

Travi godi relativno pogosto košenje, tudi po večkrat na teden. Najnižja višina košnje je 18 mm, predlagamo pa višino košnje od 20 do 40 ali 50 mm. Tak način košnje uporabimo v času intenzivne vegetacije (spomladi, jeseni), tako, da na želeno višino trave pridemo po večih košnjah v obdobju 14 dni. Zelo pomembno je, da travo kosimo višje za najmanj 20% do 30% ob suši in bolj hladnem vremenu, na začetku in koncu sezone rasti trave. Na ta način se izognemo boleznim, trava pa ostaja bolj zdrava in čvrsta. pred zimo, vendar še v času rasti, travo pokosimo malo nižje, da ne poleže in prične gniti.

Nasploh višina odkosa ne sme biti višja kot 30% višine travne bilke (ostati je mora najmanj 70%), kosimo večkrat, vedno postopoma, na predpisano oz. željeno višino, torej večkrat po malo.

Intervali košnje so odvisni tudi od intenzivnosti rasti trave. Priporočamo košnjo od 2 do največ 4 krat tedensko, po možnosti vedno v drugi smeri. Ob posebnih razmerah ali zahtevah lahko travo pokosimo križno, torej 2x.

Za čimlepši videz je odkos je potrebno odstraniti. Če ga ne odstranimo, se v njega naselijo deževniki in drugi organizmi, ki tvorijo fini humus, tam so odmrle trave, listje … površina je mehka, elastična, izgubi trdnost, čvrstost, pohodnost, sposobnost vpijanja vode, zraka, vnos hranil praktično ni mogoč … . Včasih odkos pustimo in s tem obogatimo zemljino ter zmanjšamo potrebno količino gnojenja. Če je neodstranjenega odkosa preveč, se tvori t.i. polst, ki veže vodo in hranila in preprečuje vtekanje vode, zraka in hranil do koreninskega sestava. Pod ležečo odkošeno travo nastajajo travne pleše, ker ni dotoka zraka, vode, vpliva sonca, vetra … .

Zelo pomebno je, če je le možno, kositi z vretenastimi kosilnimi stroji (noži na vrtečem vretenu in fiksni spodnji nož omogočajo rez kot škarje oz. kosa), ki travo dejansko odrežejo in ne odtrgajo, saj sicer odtrganine, poškodovane celice kar kličejo bolezni.

Z redno košnjo pripomoremo k intenzivni rasti, razraščanju in zaraščanju glavnih in stranskih bilk oz. poganjkov.

V srednje evropskih klimatskih okoljih bi bila košnja z vidika trave idealna na višino 40 mm, pri nižji košnji (npr. do 18 mm) pa je potrebno poskrbeti za stalno namakanje in preskrbo s hranili.

Odrez do zemlje (t.i. skalpiranje) je zelo škodljiv, saj lahko odmre tudi koreninski sestav, ki je izpostavljen zunanjim vplivom in širjenju plevela ali pa je rast korenin le tik pod površino, kar predstavlja resen problem ob intenzivnem osončenju, ob suši in tudi ob zimskih temperaturah.

O osnovi, o nabrušenih nožih kosilnih elementov ne bomo izgubljali besed, pa naj bodo to noži na vretenu s spodnjim nožem pri vretenastih kosilnicah ali rotacijski nož rotacijske kosilnice. Če nožev ne znamo nabrusiti sami, prepustimo to delo strokovnjaku. Nože nabrusimo vsaj enkrat na leto, pred sezono – trava nam bo res hvaležna in nas bo zagotovo nagradila s svojo lepoto in zdravjem.

Dodaj odgovor