Pri namakanju z vodo (ročno namakanje ali namakanje z namakalnimi oz. zalivalnimi sistemi) moramo paziti, da so rastline z vlago zadostno preskrbljene in da vodo trošimo racionalno. Da torej namakamo, preden bi trava začela veneti.
Kazalo strani:
Namakanje po setvi in kaljenju
Z namakanjem pričnemo takoj po polaganju travnih svitkov oz. setvi. Pri setvi, na začetku moramo paziti, da namakamo velikokrat po malo, z dobro razpršenim curkom, saj je travno seme relativno plitvo pod površino – travno seme mora biti stalno vlažno. Če se osuši, lahko premine in zgubi moč kaljenja.
Po kaljenju je odločilna globina namakanja – namakajte do koreninskega sestava in nižje, tako, da koreninice iščejo pot do vode v globino in ne proti površini.
In kdaj preidemo na namakanje z večjo količino vode in namakamo manj pogosto? Ko trava zraste pribl. 5 cm visoko lahko brez škode zamenjamo režim namakanja. Zdaj namakajmo redkeje in bolj intenzivno, z večjimi količinami vode. Trava bo to zlahka prenesla, namakalna voda bo šla v globino, pod korenine. Če imate težave z odtekanjem vode zaradi nagiba terena ali prevelikih količin dodane vode naenkrat, ta pa odteka, dere, povzroča erozije ali stoji na travi, predvsem v kotanjah, namakajte z manj vode in večkrat zapored, tako, da vnesete enako količino vode in da zemlja vpije vso dodano vodo. Ko zemlja vodo vpije spet namakajte in to ponavljajte. Zelo enostavno je to programirati s krmilnikom oz. programatorjem pri avtomatiziranih namakalnih sistemih, kjer že sam sistem načrtujemo, položimo tako, da so sekcije sistema razdeljene glede na lego trate, pravilno pa morajo biti izbrani tudi razpršilci in njihove šobe. Senčna ali sončna lega potrebujeta različne količine namakalne vode. Seveda zemlja na osončenih legah potrebuje namakanje dlje časa kot tista na senčnih, vlažnih legah.
Količina namakanja
Namakanje je odvisno tudi od zemljine in stanja travne ruše. Pri zemljinah z visoko vsebnostjo kremenove mivke in travnih semenskih sortah, ki tvorijo koreninski sestav plitvo, je potrebno namakati bolj pogosto kot pri zemljinah, kjer je vsebnost glinenih primesi višja, trava pa tvori globoke korenine. Bistveno je, da namočite do korenin oz. točneje do koreninskih vršičkov in nekaj globlje. Koreninski vršički vodo dejansko odvzemajo in dovajajo rastlini. Namočene korenine ostanejo v globini in rastlina je bolj odporna in močna. Namočenost preverjamo s senzorji oz. cevastim testerjem travnih vzorcev. Odločilna pri količini uporabljene namakalne vode torej ni le dnevna temperatura, temveč tudi sestava zemljine. Posebno za zemljine z veliko vsebnostjo peska in kremenove mivke je tudi namakalna količina ca. 25 l/m² premajhna, saj vode zemljina ne more zadržati. Sicer je namakanje z 10 do 15 l/m² zadostno. Seveda pa je potrebno bolj intenzivno namakanje za dobro vkoreninjeno travno rušo z zelo globokimi koreninami. Pri nogometnih igriščih s popolno drenažo je možno kontrolirati potrebno količino namakalne vode tudi z iztekom iz drenaž; voda ne sme intenzivno odtekati iz njih.
Intenzivno rastoče travne ruše je potrebno namakati s približno 750 – 850 l/m² na leto, od tega s ca. 450 – 550 l/m² v času od začetka maja do sredine septembra. Zaradi klimatskih sprememb se te količine višajo, seveda pa je vse v odvisnosti od lokalne klime in osenčenosti oz. osončenosti.
Količina namakanja je odvisna tudi od oblike planuma. Manj je površina napeta, manj namakalne vode potrebujemo, vendar je taka oblika nujna zaradi odvajanja padavinskih vod.
Pomanjkanje vode
Pri prvih znakih pomanjkanja vode (speči, veneči listi rastline, spreminjanje obarvanosti), ko se naša stopinja na travi, ki jo z nogo stlačimo, ne dvigne v zelo hitrem času, je potrebno takoj pričeti z namakanjem. Ko torej po več dni padavin ni, je potrebno travno rušo dodatno namakati. Če tega ne storimo, bo prišlo do nepopravljive škode zaradi suše, trava bo slabela in bo neprimerne, slabe kakovosti. Če bomo hodili, tekali ali se vozili po tako poškodovani travni ruši, bomo rastline še dodatno poškodovali.
Kdaj namakati?
Pri namakanju naj ne bo vetrovno, biti pa mora relativno hladno (npr. pred sončnim vzhodom oz. najdlje do 10. ure). Ne priporočamo namakanja zvečer in ponoči, saj so tako listi rastline vedno vlažni in kar kličejo po bolezni. Ob najbolj hudi vročini lahko na kratko vključite namakalni sistem tudi preko dneva, tako da rastline ohladite. Namaknje v tem času je najmanj učinkovito, saj velik del namakalne vode izhlapi.
Če je le mogoče, se držite pravila, da je bolje namakati bolj poredko, pa takrat bolj intenzivno. Izogibajte se tudi nizki košnji v času suše!