Idealna zemljina je mešanica kremenove mivke, deloma ilovnate zemlje in šote. Zemlja mora biti nevtralna, ne prekisla ali prebazična (bazičnost oz. kislost zemljine, ph mora biti od 5,5 – 6,0), popolnoma očiščena plevela, primerno drobne granulacije in prepustnosti za vodo in zrak. Idealno je, če jo laboratorijsko analiziramo in dodamo manjkajoče elemente.

Sejanje

  1. Sejalno površino oblikujemo in nanjo po potrebi nanesemo kremenovo mivko, šoto (mivka – za vlažna tla, šota – za suha tla).
  2. Obdelamo s frezo, v globino od 10 do 20 cm
  3. Poravnamo in rahlo povaljamo, da se lahko po površini gibamo, tako, da se nam ne vdira – površina mora biti dovolj rahla in prepustna, da deževnica oz. namakalna voda normalno pronica in ne zastaja.
  4. Po obdelavi odstranimo kamenje, korenine, plevele … rahlo uvaljamo
  5. Pred setvijo površino grobo pregrabimo.
  6. Tla pognojimo z organskim ali mineralnim gnojilom (enakomerno – strojno ali ročno)
  7. Posejemo travno seme – posejati je potrebno natančno in enakomerno, sejalne količine so odvisne od posamezne travne semenske mešanice.
  8. Seme ročno (z grabljami ali s posebnim orodjem) vdelamo, da je tik pod površino, torej prekrito. Po površini lahko enakomerno raztrosimo manjšo količino kremenove mivke in še enkrat rahlo povaljamo. Pred ptiči seme zaščitimo tako, da ga pokrijemo s kopreno.
  9. Velik problem so pleveli in neželjene travne sorte, katerih semena so v zemlji. Če hočemo travno površino brez plevelov, moramo kupiti zemljo, iz katere so termično ali kemično odstranili plevel. Če to počnemo sami, pred setvijo pustimo površino neobdelano, da bo plevel vzklil, površino rahlo okopljemo in fizično odstranimo plevel (super je tole orodje). Ker so pleveli različni in časovno različno rastejo, to delamo v obdobju nekaj tednov do meseca dni.
    Plevel lahko odstranimo tudi kemično – ko zraste do višine 10 do 15 cm, ga poškropimo s totalnim herbicidom. Po 14. dneh plevelne ostanke poberemo, travo pa posejemo mesec dni po obdelavi s totalnim herbicidom. Vsekakor pa je to delo potrebno prepustiti strokovnjakom, ki poznajo osnove trajnostnega in ekološkega vzdrževanja trate.

Zadnji čas za sejanje travnega semena pred zimo

Ko sejemo travno seme, bodimo pozorni predvsem na dvoje: kakovost travnega semena in pravi čas za sejanje, saj sejanje ob pravem času zmanjša število odmrlih semenk in omogoča zelo dober rezultat – gosto, zdravo in lepo travo.
Najbolj primeren čas za sejanje je pred zimo, v jeseni. Dan je kratek, nočna rosa vlaži, sonce nima prave moči, temperature so še vedno relativno visoke, plevel se ne bohoti več … Toda, pazite! Vse je odvisno od vremena, pravzaprav temperature, točneje temperature ozračja in predvsem temperature zemlje. Seme mora vzkliti, trava se mora ukoreniniti (preden s prvimi zmrzalmi preide v zimsko spanje) za kar potrebuje do 30 dni, torej moramo sejati najkasneje v zadnjih dneh septembra oz. prvih dneh oktobra, vsaj mesec dni pred prvimi zmrzalmi (v slovenskem primorju lahko sejemo tudi kakšen teden kasneje). Najbolj pomembno je, da je zemlja še relativno topla, vsaj 15°C. Predzimsko sejanje omogoči že zarasli travi izjemno dober start v pomladansko rastno sezono, ki je lahko zelo stresna, sušna, vroča …! Sejanje v pomladanskem času pomeni več skrbi in dela s travo: mnogo pravilnega namakanja, intenzivnega gnojenja, zatiranja plevela … .
Nekateri sejejo tudi pozimi, pred prvim snegom. Seme seveda ne bo vzklilo, v spečem (dormantnem) stanju bo počakalo do pomladi, ko bo začelo kliti. Sneg pripomore k dobremu stiku semena z  zemljo, seme vdela v tla, prekrije ga tanka plast stopljene zemlje in v optimalnih okoliščinah bo tudi to sejanje ali dosejevanje pripomoglo k boljši zaraščenosti vaše trate ali travnika.

Dosejevanje

Morda ne veste, ampak čez zimo lahko premine tudi do 25% trave, kar je izjemno veliko in se vsekakor pozna pri izgledu vrtne trate.
In kako dosejemo? Sejalno površino najprej nizko pokosimo, potem po možnosti strojno (lahko tudi ročno) razredčimo, odstranimo polst (vertikutiramo) in naluknjamo (ročno ali strojno z izmetom aerificirnih čepov). Če so izmetani čepi, jih odstranimo ali prebranamo. Ozračujemo lahko tudi z vilami ali podobnim orodjem, ki ima polne nastavke za aerificiranje. Ko smo površino optimalno pripravili za dosejevanje, zmešamo travno seme (po možnosti enako ali tako, ki se hitro razraste in zgosti travno rušo), kremenovo mivko, šoto … odvisno od sestave naše zemlje. Če je zemljina peščena, dodamo zemljo in šoto, če je ilovnata, pa kremenovo mivko. Mešanico enakomerno raztrosimo po površini in jo z grabljami ali s posebnim orodjem za dosejevanje vdelamo v pripravljeno zemljo. Paziti moramo, da z grabljami ne prenašamo semena. Po rahlem valjanju trato pognojimo z organskim ali mineralnim gnojilom (enakomerno – strojno ali ročno) in celotno površino namočimo. Pazite, da vode ne bo preveč, saj lahko seme splava v kotanje ali odteče z vodo!
Z zgostitvijo travne ruše smo dosegli, da bo trata bolj lepa na pogled, močnejša, bolje pohodna in gosto zaraščena, kar pomeni, da bodo neželene travne sorte oz. pleveli imeli za svoj razvoj manj prostora.
In koliko travnega semena potrebujemo za dosejevanje? Sejalna količina je zelo različna, odvisna je od travnih sort v travni semenski mešanici (priporočilo proizvajalca) in se pri semenih za vrtne trate giblje od pribl. 30 g in več na m2. Za dosejevanje vzemite dobro polovico te količine oz. manj, če je travna površina gosto zaraščena. Priporočamo tole travno seme za dosejevanje in obnovo.
Desejte pa le ob lepem suhem vremenu in v času bujne vegetacije, torej spomladi in jeseni.

Dodaj odgovor