Pri vzdrževanju lepe in zdrave trate smo vedno najbolj pozorni na samo travo, moti nas plevel, opazimo tudi bolezni, velikokrat pa prezremo živa bitja, predvsem škodljivce, ki lahko napravijo veliko škode. Trava oveni, na njej nastanejo suhi deli. Znanilec, da so morda pod zemljo škodljivci je tudi krt, njihov naravni sovražnik.

Bramor

Bramor je bližnji sorodnik murna in spada med kobilice. Je rjave barve in robustne konstrukcije in kot krt koplje z močnima sprednjima nogama na katerih ima robustne kopalne nastavke. Poraščen je z dlačicami in ima majhna krila a je slab letalec. Samci se oglašajo z značilnim zvokom. Pod zemljo kopljejo rove premera nekaj centimetrov in samice v relativno velike okroglaste komore odlagajo jajčeca. Pozimi lahko kopljejo tudi do 1 m in več v globino. Radi imajo rahlo peščeno in vlažno zemljo. Poleg škode, ki nastane zaradi rovov in komor se prehranjujejo tudi s koreninicami travne ruše, ki se potem na površini posuši.

Njihovi naravni sovražniki so krti in ptice. Človek jih prežene z intenzivnim vzdrževanjem trate, če pa imamo srečo ga lahko tudi ulovimo. Nekateri za uničenje tega škodljivca uporabljajo tudi insekticide.

Majski hrošč

Majski hrošč oz. njegova ličinka (ogrc) spada med najbolj pogoste škodljivce na tratah.

Ogrc je polkrožne oblike, belkaste barve, z rjavo glavo, tremi pari nog in odebeljenim, temnejšim zadkom; velik je do 65 mm. Prezimuje v zemlji in se hrani s travnimi koreninicami, po treh letih pa se iz ličinke izvali hrošč. Ker poje travne koreninice se na površini trava posuši in včasih zmotno mislimo, da gre za travno bolezen. Če travno rušo privzdignemo, jih opazimo takoj pod površino. Znebimo se jih z intenzivnim vzdrževanjem, košnjo, gnojenjem, luknjanjem, redčenjem, peskanjem … travna ruša se bo zgostila, tako okolje pa ne godi samicam, ki jajčeca raje odlagajo na zapleveljene, s travo slabo poraščene travne površine. Če intenzivno vzdrževanje ne prinese želenih sadov, se jih lahko znebite s fitofarmacevtskimi sredstvi, vendar po njih posezite le v skrajni sili. Pri nas je bilo uspešno zatiranje z uporabo entomopatogene glive (Beauveria brongniartii).

Sovka

Sovke so svoje ime dobile po sovi, saj njihova krila spominjajo na oči sov. Aktivne so ponoči, škodljive pa so gosenice sovk, ki so sive ali zelene barve in se hranijo s koreninicami trav in tudi s travnimi listi ter stebli. Godi jim vlaga, ob daljših deževnih obdobjih ali intenzivnem namakanju se hitro razmnožujejo. Znebimo se jih z insekticidi, ki jih moramo uporabiti v začetni fazi razvoja gosenic. Starejše gosenice so bolj odporne, če pa se zavrtajo v rastlino jih bomo tudi z uporabo insekticidov le stežka uničili. Uporabo fitofarmacevtskih sredstev prepustimo strokovnjakom.

Struna

Strune so ličinke hroščev, ki odlagajo jajčeca v poraščeno travo in se hranijo s koreninicami travne ruše. Posledica je sušenje travnih bilk. Godi jim vlaga, ki spodbuja njihov razvoj. Ob pomanjkanju vlage le to poiščejo v koreninicah travne ruše, zato so najbolj aktivne prav v sušnih mesecih oz. ob pomanjkljivem namakanju.

Najbolj efektivno je zatiranje z insekticidi, vendar uporabo fitofarmacevtskih sredstev prepustimo strokovnjakom.

Košeninar

Veliki košeninar je podoben komarju. Ima podolgovato, vitko telo rjave barve in dolge suhe noge. Njegove ličinke, gosenice, lahko na tratah (predvsem urejenih in dobro vzdrževanih) povzročijo veliko škodo, ker se hranijo s koreninicami trave, ko pa pridejo iz svojih rovov, jim tekne tudi travni list. Ob dežju ali intenzivnem namakanju gosenice pridejo na površje, kjer jih delno lahko odstranimo ali pa so lahek plen ptic in drugih koristnih živali v našem vrtu. Tudi ptice naredijo nekaj škode, ko jih kljuvajo, vendar je ta zagotovo manjša kot bi bila sicer. 

Trava in koreninski sestav ne rasteta več, košeninar pa se hrani še naprej. Mrzla zima in zmrzal mu ne godita in njegova populacija se zaradi ostrih zimskih razmer občutno zniža. Iztrebiti jih poskusimo pred zimo, sicer bo škoda še večja. Če košeninarja ne moremo ustaviti, poskusimo s fitofarmacevtskimi sredstvi, vendar to opravilo prepustimo strokovnjakom.

Dodaj odgovor