Obdobje po zimi, že zgodaj spomladi, takoj, ko se stopi sneg, je odločilno za videz in zdravje naše vrtne trate preko cele sezone. Torej nas prav v tem obdobju čaka kar nekaj zahtevnih opravil, ki se jim ne smemo izogniti.

Kaj naj storimo? V obdobju, dokler se trata ne posuši in je temperatura zemlje manj kot 7°C, najbolje nič! Svetujemo, da vašo zelenico gledate bolj od daleč in da po njej čim manj hodite. Na začetku pomladi bo trava šele začela s svojo rastjo in ne bo zmožna hitre regeneracije.

Kdaj naj pričnemo z vzdrževanjem? Dober pokazatelj so črvi. Ti se pozimi zakopljejo globoko pod zemljo in dokler je ta zmrznjena, jih ne bo na površje. Ko se temperatura zemlje ustrezno dvigne, pa prilezejo na plan.

Na začetku pomladi bo trava šele začela s svojo rastjo in ne bo zmožna hitre regeneracije. Izberite le najbolj nujne ukrepe – kontrolirajte stanje polsti, odstranite jo z vertikutirnimi grabljami ali strojem, dosejte gole dele …

Vse, kar boste storili v spomladanskem času, bo bogato nagrajeno: travna ruša bo lepa, čvrsta, zdrava in bo brez prevelikih stresov preživela tudi poletje.

Slana

Čeprav ne spada ravno k vzdrževanju, pa je vseeno vredno omembe in nasveta. Slana je pogost pojav, ko se zima umika pomladi, sploh ob jasnem vremenu preko noči. Temperature padejo pod nič stopinj celzija in trava enostavno zmrzne. Slana je pravzaprav zmrznjena rosa, ledni kristali, ki jih opazimo na rastlini oz. pobeljeni površini, pa niso samo na površini, ampak tudi znotraj lista rastline. Tako zmrznjeni travni list nima več prožnosti in postane lomljiv. Ko po travi hodimo, travno bilko zlomimo in s tem trajno poškodujemo celice rastline – trava si ne opomore več in premine. Škode ne opazimo takoj, temveč šele v naslednjih dneh. Preventiva je zelo enostavna: preden stopite na trato, počakajte, da sončni žarki travo spet obarvajo zeleno oz. da se temperatura toliko dvigne, da se zamrznjena rosa stopi! Nasploh pri vseh delih na vaši trati bodite potrpežljivi – ne vzdržujete in ne kosite, ko je zemlja še razmočena. Naredili boste več škode kot koristi! Kateregakoli dela se torej lotite, delajte le ob suhem vremenu in po suhi površini!

Grabljenje (redčenje)

Prvo orodje, ki ga moramo vzeti v roke spomladi, so grablje, vendar tokrat predvsem tiste bolj grobe ali najbolje tiste z vertikutirnimi noži, s katerimi sicer redčimo in odstranjujemo polst. Čez zimo je kar nekaj travnih bilk odmrlo in če jih ne bomo odstranili, bodo pač ostale na zemlji in skupaj z ostalimi organskimi drobnimi odpadki in delci tvorile polst. To je neželjena, skoraj nepropustna plast, ki se tvori med listi trav in onemogoča optimalno vlaženje, vnos kisika in hranilnih snovi prav do travnih korenin. Z grabljenjem travo namreč tudi prezračimo, tako da bo bilkam omogočena hitrejša rast.

Ozračevanje (aerificiranje)

Ko začne trava intenzivno rasti, je pravi čas za ozračevanje, saj z zračenjem zmanjšamo zbitost tal in korenine lahko rastejo globoko.

Zračimo lahko ročno (z vilami, še bolje pa je z ročnim prezračevalnikom s polnimi nastavki ali ročnim prezračevalnikom z votlimi nastavki) ali strojno, z izmetom aerificirnih čepov ali samo z vbadanjem s polnimi nastavki. Če izmečemo čepe (suho oz. odmrlo travo), jih je potrebno odstraniti.

Kadar zračenju sledi še peskanje s kremenovo mivko, potem smo naredili skoraj vse, kar je potrebno storiti pri tem spomladanskem opravilu. Pesku (najboljša je kremenova mivka) lahko dodamo travno seme.

Idealno bi bilo, če aerificiramo po metodi “vertidrain”, ki je ime dobila po legendarnem stroju Verti Drain, ki vbada v travo  z dolgimi (tudi do 30 cm) jeklenimi iglami. Ko so igle v navpičnem položaju v zemlji, stroj pomakne zgornji del igle nazaj in tako v globini naredi zračni žep, med zračnimi žepi pa nastanejo razpoke, kar vse pripomore k bolj intenzivnemu vpijanju vode, dreniranju in dostopnosti koreninskega sestava. Take stroje imajo nekateri vrtnarji.

Dosejevanje

Kot smo že omenili, lahko ob peskanju dodamo tudi travno seme. Sicer pa dosejmo po vertikutiranju ali aerificiranju. Precej semena bo na žalost šlo v izgubo, vendar se ga bo kar nekaj tudi prijelo in trava se bo zgostila in obnovila obstoječo travno rušo. Vedno, ko je govora o semenu, se odločite za kakovostnega, saj boste edino na ta način imeli lepo travo. Investicija bo sicer nekaj evrov višja, rezultat pa neprimerno boljši. Ko dosejete, lahko površino rahlo povaljate, da semena pritisnete v zemljo, v raze ali luknje, ki so nastale po aerificiranju oz. vertikutiranju.  Tam je vlaga in varno zavetje, kaljivost bo višja, rezultat boljši. Če boste površino potem še popeskali in prekrili novo seme (priporočamo kopreno), pa bo rezultat še boljši.

Odlično travno seme Optimax za dosejevanje in obnovo (v kilogramskih škatlah ali 10-kg vrečah) najdete v naši spletni trgovini.

Peskanje


Za bolj zahtevne ljubitelje travnih površin priporočamo peskanje. Raztros kremenove mivke (granulacije do 3 mm, največ naj bo 2 mm delčkov, čim manj prahu in čim manj najbolj finih delčkov) vedno koristi. Potrosimo lahko tudi druge peske podobne granulacije, pomembno je, da niso na apnenčasti osnovi, ki bi, skupaj z vlago in vodo, delovala kot malta in še bolj zbila zgornji sloj zemlje. Če peskanje opravimo po zračenju ali redčenju, s tem spreminjamo strukturo zemlje, ki bo tako bolj zračna. Vnos vode, zraka in hranil bo bolj intenziven. Vmešamo lahko tudi seme za dosejevanje, površino pa nato pobranamo, zravnamo in rahlo povaljajmo. Z večkratnim enakomernim nanosom peska (lahko tudi večkrat na sezono) bomo trato sčasoma popolnoma zgladili.

Gnojenje

Prvo gnojenje po zimi je odvisno od tistega zadnjega pred zimo. Spomnimo se, s katerim gnojilom smo pognojili oz. kakšna je bila njegova sestava. Če bi hoteli pognojiti res strokovno, bi dali zemljo v analizo, le tako namreč natančno ugotovimo kemično sestavo zemlje in njen PH in potem z gnojilom dodamo manjkajoče elemente. Pa vendar, malce poenostavimo. V času intenzivne rasti potrebuje naša trava predvsem gnojilo z visoko vsebnostjo dušika – za rast, razvoj, razrast, zdravje, barvo … Naj bo počasi topno, da počasi deluje več mesecev in se ne izpira v podtalje. Ne gnojite prezgodaj in preveč intenzivno. Z gnojenjem počakajte do sredine pomladi in gnojite pred prvimi vročinskimi vali in pripekami sonca. Visoka vsebnost dušika bo pomagala rastlino napolniti s potrebno energijo, zato spomladi vedno izbirajte le med spomladanskimi gnojili (najdete jih v naši spletni trgovini).

Košnja

Ko ste v jeseni končevali z delom na vrtu in pospravljali orodje in kosilnico, smo vam predlagali, da opravite manjši servis vaše kosilnice in nabrusite rezilne nože (bodisi tiste na vretenu in v tem primeru tudi spodnji nož pri vretenastih kosilnicah, pri rotacijskih kosilnicah pa rotacijski nož). Če tega niste storili, potem to lahko opravite zdaj, pred prvo košnjo. Trava bo namreč v spomladanskih mesecih rastla z visoko intenzivnostjo in potrebna bo pogosta košnja z nabrušenimi noži. Sicer boste travo trgali namesto rezali, kar lahko privede do bolezni. Prva košnja naj bo takrat, ko trava prične z intenzivno rastjo in zraste na 8-10 cm, v suhem vremenu. Nože nastavite relativno visoko, porežite vrhove travnih bilk, in potem nižajte višino košnje za največ 1/3 dolžine travnega lista, dokler ne dosežete željene višine. Prva košnja naj bo na višino 5-6 cm.

Namakanje

Po zimi je zemlja še kar nekaj časa prepojena z vlago, torej namakanje ni potrebno. Dan je krajši in sonce ne žge s tako intenzivnostjo, pogoste so tudi padavine. Vendar pazite, bodite pozorni! Če dalj časa ne bo dežja, če bo vreme sončno in sploh če pihlja veter, se zemlja hitro osuši. Veter deluje na travo in zemljo tako, kot če bi si s fenom sušili lase. Relativno hitro se zemlja izsuši in če ni padavin, pričnimo z namakanjem. Poredko in v zadostni količini. In koliko vode naj nanesemo na travo? Toliko, kot jo zemlja vpije. Naj ne odteka površinsko ali celo stoji v kotanjah! Toliko, da bo vlaga segla globje kot sežejo korenine. Korenine moramo vzpodbuditi, da rastejo v globino čim globje, za vlago. Trava bo namreč zdrava, lepa in stabilna, če bodo take tudi korenine, torej bo zgoraj toliko dobra, kot bo dober del rastline v zemlji! In kako ugotovimo, do kje sega vlaga v zemlji? Verjamemo, da ne boste montirali vlagomera, ki bi natančno prikazoval navlaženost zemlje; vzemite cev, ki ste ji vzdolžno odbrusili 1/3 ali 1/2 stene, enostavno jo zarinite v zemljo, potegnite ven in že s prostim očesom in tudi otipom boste ugotovili globino namočenosti. Še bolj enostavno pa je, da z lopato štiharico vzamete vzorec in ga pregledate, v obeh primerih pa vzorec potem vdelajte nazaj v zemljo. Ko travi manjka vlage, se to vidi tudi po barvi, trdnosti listov …

Če bi želeli imeti profesionalni avtomatizirani namakalni sistem, priporočamo Rain Bird.

Sedaj pa veselo na delo!

Dodaj odgovor